Home Mail Site Map
||||||||||
Všečkajte FB stran Palsit d.o.o. in si pridobite možnost, da boste izžrebani in dobite brezplačno karto za udeležbo na konferenci INFOSEK 2016.
Prvi v Sloveniji certificirani po standardu ISO/IEC 27001

IT Slovenija
Webinarji
Foto Galerije

24.04 » ZAUH 2017 - Aktualna predavanja

24.04 » Medijska odmevnost konference HEK.SI 2017

13.03 » ZAUH 2017 tudi letos organiziran skupaj z Arhivom Republike Slovenije

Izobraževanja › Upravljanje varnosti › Konferenca

Sejem ZAUH 2017

Sejem ZAUH 2017
- zajem, arhiviranje, upravljanje in hramba podatkov

9. leto zapored

četrtek, 11. maj 2017
Ljubljana, Gospodarsko razstavišče

Za udeležence je vstop BREZPLAČEN.

 

Zakaj se udeležiti ZAUH 2017?

Na letošnjem sejmu in spremljajoči konferenci ZAUH bomo osrednjo pozornost namenili normativnim ter organizacijskim in tehnološko – tehničnim vprašanjem uporabe, zajema, upravljanja in hrambe digitalnih gradiv v poslovnih okoljih, podprtih z mobilnimi in »oblačnimi« informacijskimi tehnologijami.

V okviru konference nam bodo strokovnjaki iz gospodarstva in javne uprave predstavili odgovore na izzive, ki jih pred nas postavljajo novi predpisi s področja e-poslovanja in varstva podatkov, nove tehnologije obravnavanja e-dokumentov, digitalna prenova poslovnih in upravnih procesov, ter s tem povezane priložnosti za kakovostnejše, učinkovitejše, dostopnejše in varnejše e-storitve.

V okviru sejemskega dela ZAUH-a se boste lahko v neposrednem stiku s ponudniki seznanili z najnovejšimi rešitvami in storitvami s področja e-poslovanja, s poudarkom na ustvarjanju, izmenjavi, zajemu, upravljanju in hrambi digitalnih gradiv. Ob tem boste imeli priložnost, da s številnimi kolegi in kolegicami izmenjate informacije in izkušnje ter dobre prakse, ki vam bodo v pomoč pri vaših projektih prehoda na e-poslovanje.

 

Dogodek ZAUH je vsako leto organiziran v sodelovanju z ARHIVOM REPUBLIKE SLOVENIJE. 
Ob koncu dogodka vam izdamo potrdilo o udeležbi na sejmu ZAUH.

 

UTRINKI Z LANSKEGA DOGODKA ZAUH 2016

 

 

Program

7.45-8.30

Prihod in registracija udeležencev

8.30-8.45 Pozdrav organizatorja Palsit d.o.o.

UVODNI POZDRAV
Arhiviranje javnega arhivskega gradiva v digitalni obliki
Bojan Cvelfar, Arhiv Republike Slovenije
8.45-9.00 e-računi v javnem sektorju
Tina Šinkovec, Uprava Republike Slovenije za javna plačila
9.00-9.15

Evropska interpretacija referenčnega modela OAIS
Specifikacije in orodja za oblikovanje sprejemnega, arhivskega in distribucijskega informacijskega paketa
Jože Škofljanec, Arhiv Republike Slovenije

9.15-09.30 Odpiranje podatkov javnega sektorja in omogočanje njihove ponovne uporabe
Aleš Veršič, Ministrstvo za javno upravo
09.30-10.00 IMiS praznuje 20 let - razvojna pot do zagotavljanja celovitega sistema za upravljanje dokumentov in procesov
Bine Žerko, IMAGING SYSTEMS d.o.o.
10.00-10.15 Pooblaščene uradne osebe za varstvo osebnih podatkov - nova poslovna priložnost?
Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka republike Slovenije
10.15-10.30 Dodana vrednost biometrije pri digitalnem poslovanju
Davorka Šel, SETCCE d.o.o.

10.30-11.00

Odmor

  1. SEKCIJA 2. SEKCIJA

11.00-11.30

Zaustavite papir na vhodu v podjetje! Digitalizacija prejete pošte je nujen korak za vse, ki stopate na pot digitalne preobrazbe
Tjaša Krisper Kutin in Klemen Novak, MIKROCOP d.o.o.

11.00-11.20
E-avtentikacija v funkciji zagotavljanja verodostojnega e-poslovanja
Marjan Antončič, OSI d.o.o.

11.20-11.40
Storitve za varno elektronsko poslovanje 2.0

Marko Šmid, OSI d.o.o.

11.30-12.00 Kako do dokumentov brez iskanja ter integracij?
Marko Zupančič, MIKROGRAFIJA d.o.o.
11.40-12.00
Učinkovit pristop k digitalnemu podpisovanju večpartitnih dokumentov

Jakob Žorž, GENIS d.o.o.
12.00-12.30 Elektronsko poslovanje v luči sodobnih spletnih platform
Igor Gruber, PIA d.o.o.
Fizična arhiva v digitalnem svetu
Rok Novak, REISSWOLF d.o.o.

12.30-13.00

Je digitalizacija res odgovor na vse izzive?
Matjaž Kobal, CREA d.o.o.
Metodologija izračuna dodane vrednosti brezpapirnega poslovanja
Roman Črešnar , APS PLUS d.o.o.

13.00-13.30

Odmor

13.30-14.00

ISO in zakonodaja glede varovanja podatkov v 2017 in 2018
Miha Ozimek, SIQ

Prvih 10 let brez papirja
Andrej Medic, MEDIC SISTEMI d.o.o.

14.00-14.15

SKUPNO ZAKLJUČNO PREDAVANJE 

e-Podpis na daljavo – nova funkcionalnost sistema SI-PASS 
Alenka Žužek Nemec, Ministrstvo za javno upravo

14.15-15.00

OKROGLA MIZA: Aktualni izzivi privzetega digitalnega poslovanja
• Digitalno poslovanje za dosego ciljev digitalne transformacije
• Zagotavljanje ustreznega upravljanja kritičnih digitalnih vsebin v okviru poslovnih procesov in delovnih postopkov
• Zajem in hramba za zagotavljanje dolgoročne celovitosti, avtentičnosti in uporabnosti digitalnih vsebin na zahtevani ravni zanesljivosti in zaupanja

Moderator okrogle mize: Marjan Antončič, predsednik združenja EIDES

Udeleženci okrogle mize:
Bine Žerko, IMAGING SYSTEMS d.o.o.
Boštjan Gaberc, MIKROGRAFIJA d.o.o.
Miha Ozimek, SIQ
Aljoša Jerman Blažič, SETCCE d.o.o.
David Habot, MIKROCOP d.o.o.
Polonca Blaznik, Direktorat za informatiko na Ministrstvu za javno upravo

15.00

ŽREBANJE IN ZAKLJUČEK



Opisi predavanj

 

e-računi v javnem sektorju, Tina Šinkovec, Uprava Republike Slovenije za javna plačila

  • UJP kot enotna vstopna in izstopna točka za izmenjavo e-računov z javnim sektorjem.
  • Priprave UJP na obvezno pošiljanje e-računov v javni sektor ter vzpostavitev sistema in elektronskih poti za izmenjavo e-računov z javnim sektorjem.
  • Statistični podatki o izmenjavi e-računov z javnim sektorjem ter plani za prihodnost.

e-Podpis na daljavo – nova funkcionalnost sistema SI-PASS, Alenka Žužek Nemec, Ministrstvo za javno upravo
Ključni dejavnik uspešnega e-poslovanja predstavlja zagotavljanje zaupanja v elektronske storitve, tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Za potrebe elektronskih storitev javne uprave so se že pred leti pričele aktivnosti za posodobitev področij e-identifikacije in ostalih storitev za dvig zaupanja in varnosti pri poslovanju javne uprave na elektronski način. Med pomembnejše spada vzpostavitev centralnega sistema za strežniški e-podpis, SI-CeS, ki bo za končne uporabnike dostopen preko Storitve za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS. Funkcionalnost SI-CeS omogoča oblikovanje elektronskega podpisa na daljavo, s ključi imetnikov digitalnih potrdil, ki so varno shranjeni v centralnem sistemu na Ministrstvu za javno upravo. Storitev je prilagodljiva in podpira različne možnosti izvedbe e-podpisa: omogoča tvorbo e-podpisa v skladu z različnimi standardi oziroma formati in različne ravni podpisa. Storitev omogoča varen e-podpis brez nameščanja podpisnih komponent na strani uporabnika, kar podpira uporabo e-podpisa v vseh uporabniških okoljih, tako stacionarnih kot mobilnih. Sistem v povezavi s centralno storitvijo za avtentikacijo SI-CAS izpolnjuje tudi zahteve digitalnega notranjega trga EU, kar pomeni dostop do e-storitev in e-podpisovanja dokumentov tudi uporabnikom iz drugih držav EU.

Odpiranje podatkov javnega sektorja in omogočanje njihove ponovne uporabe, Aleš Veršič, Ministrstvo za javno upravo
Dostop do znanja in informacij je bistven za razvoj posameznikov in družbe kot celote, zato se mora pomena in vrednosti informacij zavedati tudi javni sektor, saj ta pri svojem delu ustvarja in upravlja z veliko količino podatkov. Direktiva EU o ponovni uporabi podatkov javnega sektorja je postavila podlago za enakopravno in vsem zainteresiranim subjektom omogočeno ponovno uporabo informacij javnega značaja, zadnje zakonodajne spremembe pa prinašajo težnjo pospešenega odpiranja podatkov. Ministrstvo za javno upravo želi izboljšati dostop do odprtih podatkov javnega sektorja, zato je vzpostavilo nov sistem za objavo odprtih podatkov javnega sektorja, ki deluje na odprtokodnih rešitvah. Poleg tehnološke prenove poseben izziv predstavlja tudi vzpostavitev omrežja objaviteljev podatkov. Odprti podatki javnega sektorja se bodo (po posameznih področjih) skladno s strateškimi usmeritvami in zakonodajo objavili na nacionalnem portalu odprtih podatkov (OPSI – https://podatki.gov.si). Potrebno pa bo vzpostaviti tudi ekosistem, v katerem bi se srečevali ponudniki podatkov, podatkovni analitiki, razvijalci aplikacij, ki bodo uporabili odprte podatke in nad njimi razvili različne aplikacije, ki bodo ponujale različne storitve za državljane.

Pooblaščene uradne osebe za varstvo osebnih podatkov - nova poslovna priložnost?, Mojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka Republike Slovenije
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (EU) 2016/679 se bo začela uporabljati 25. maja 2018, a terja aktivne priprave upravljavcev zbirk osebnih podatkov že sedaj, saj zanje določa številne nove obveznosti. Med drugim tudi dolžnost imenovanja pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov za javni sektor ter tiste subjekte (podjetja) katerih temeljna dejavnost predstavlja redno in sistematično spremljanje posameznikov ali obsežno obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov in osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški. Pooblastila in odgovornosti uradnih oseb bodo velika, odgovorne bodo za celotno področje varstva osebnih podatkov znotraj neke institucije. To delo bodo lahko opravljali zaposleni ali najeti zunanji strokovnjaki in prav slednjim bo to pomenilo nov vir zaslužka. Po mnenju in grobih ocenah, ki se pojavljajo v javnosti, pa naj bi bilo takih uradnih oseb za varstvo osebnih podatkov znotraj Evropske unije kar 75.000.

Zaustavite papir na vhodu v podjetje! Digitalizacija prejete pošte je nujen korak za vse, ki stopate na pot digitalne preobrazbe, Tjaša Krisper Kutin in Klemen Novak, MIKROCOP d.o.o.
Delo z dokumenti v papirni obliki povzroča visoke stroške, kljub temu pa le petina organizacij, ki načrtujejo brezpapirno poslovanje, uporablja digitalno vložišče. Digitalizacija vložišča je izziv, saj si v resnici niti dva dokumenta, ki prideta v podjetje, nista popolnoma enaka. Vendar pa s pravim pristopom obstaja način, kako pošto, ki je lahko papirna ali elektronska, strukturirana ali nestrukturirana, naslovljena na točno določeno osebo ali zgolj na podjetje, inteligentno zajamemo, ustrezno klasificiramo in dostavimo pravemu naslovniku. Ne samo to, digitalizacija vložišča zagotovi, da bo pošiljka naslovnika dosegla hitreje in z nižjimi stroški in da bo shranjena v varnem elektronskem arhivu, kjer se poleg vsebine pošiljke hrani tudi vsa revizijska sled o delu z njo. Digitalizacija tega poslovnega procesa sicer ni enostavna, je pa nujna za vse, ki se želijo odpraviti na pot digitalne preobrazbe. Za uspešen prehod v brezpapirno poslovanje je treba papir ustaviti že na vhodu v podjetje.

Kako do dokumentov brez iskanja ter integracij?, Marko Zupančič, MIKROGRAFIJA d.o.o.
V povprečju morajo uporabniki uporabljati štiri različne sisteme, da pridobijo celotno sliko o določeni poslovni transakciji. Informacije lahko najdemo ne samo v internih IT sistemih, temveč tudi na spletu, v oblaku in v socialnih omrežjih. Informacije so pogosto skrite v podrobnostih, v dokumentih, v elektronskih sporočilih ali v glavah strokovnjakov. Iskanje in združevanje takšnih informacij pa zahteva veliko časa in denarja. Konkurenca nas sili, da do podatkov dostopamo kar se da hitro in brez nepotrebnih integracij.

E-avtentikacija v funkciji zagotavljanja verodostojnega e-poslovanja, Marjan Antončič, OSI d.o.o.
Ko poslujete oddaljeno, preko spleta, hočete biti prepričani, da je oseba, s katero komunicirate, resnično tista, za katero se predstavlja. Od zanesljivosti oz. trdnosti dokaza o identiteti osebe je odvisna raven vašega zaupanja v rezultat e-storitve/postopka, ki je predmet komunikacije (npr. e-dokument). Odgovor na omenjeno vprašanje dobimo z avtentikacijo osebe, ki temelji na ustreznem postopku predstavitve in potrditve njene identitete. Zanesljivost avtentikacije in posledično ravni zaupanja v e-storitve/postopke (npr. e-podpisovanje), ki jih je izvedla avtentificirana oseba, je neposredno odvisna od uporabljenih e-identifikacijskih sredstev in načina e-avtentikacije. Visoka raven zaupanja je tesno povezana s trdnostjo povezave e-identifikacijskega sredstva s pravno identiteto osebe in dokumentiranimi postopki (revizijskimi sledmi) pridobitve in uporabe e-identifikacijskega sredstva. Ker gre pri omenjenih postopkih (tudi) za osebne podatke, je treba pri odločitvah o izbiri in načinu uporabe avtentikacijskega postopka ustrezno pozornost nameniti ne le zahtevam predpisov s področja e-poslovanja, ampak tudi varstva osebnih podatkov.

Storitve za varno elektronsko poslovanje 2.0, Marko Šmid, OSI d.o.o.
V predstavitvi bomo predstavili OSI infrastrukturne storitve za sodobno in varno elektronsko poslovanje. Prikazali bomo kaj je že na voljo v obliki rešitev in storitev, ki že delujejo in omogočajo transformacijo poslovanja v elektronsko poslovanje. Infrastrukturni storitvi elektronske identitete in oddaljenega podpisa omogočata enostavno in varno digitalizacijo procesov. Danes. Z minimalni stroški. Želite izvedeti več ....?

Učinkovit pristop k digitalnemu podpisovanju večpartitnih dokumentov, Jakob Žorž, Genis d.o.o.
Uporaba storitev zaupanja po uredbi eIDAS na široko odpira vrata digitalizaciji tudi poslovno občutljivih postopkov, kot je podpisovanje pogodb. Podjetje Genis je izdelalo dokumentni sistem v oblaku SimpleDox, ki je namenjen varnemu digitalnemu poslovanju v zasebnem in javnem sektorju. Enostaven in prilagodljiv dokumentni sistem mogoča celovito obvladovanje procesa zajema, obravnave, podpisovanja in shranjevanja elektronske dokumentacije, ki nastaja pri internem poslovanju ter pri poslovanju z dobavitelji in kupci oziroma s strankami. SimpleDox je prva dokumentna storitev, ki za varno digitalno podpisovanje pogodb, ponudb in drugih zavezujočih večpartitnih dokumentov uporablja storitve zaupanja, kot sta Rekono in Subscribo.

Elektronsko poslovanje v luči sodobnih spletnih platform, Igor Gruber, PIA d.o.o.
Različne spletne in socialne platforme ter rešitve vedno bolj zaznamujejo tudi namenske sisteme za elektronsko dokumentno poslovanje in upravljanje poslovnih procesov. Preizkušene rešitve, ki so se jih uporabniki različnih spletnih in socialnih portalov navadili, se prenašajo v sodobno poslovno okolje. Omenjeni sistemi tako omogočajo več interakcije in sodelovanja med uporabniki.

Je digitalizacija res odgovor na vse izzive?, Matjaž Kobal, CREA d.o.o.
Ali res drži, da je digitalna transformacija oz. digitalizacija poslovanja izziv, ki ponuja odgovore na vsa vprašanja današnjega sodobnega podjetja? Ali gre morda le za novo trženjsko puhlico, katere rok trajanja ne bo preživel ene olimpijade?
Digitalizacija morda ponuja določene odgovore, gotovo pa se z njenim pomenom »na polno« pretirava. V današnjem predavanju vam želimo pokazati, da je podjetju potrebno pomagati v njegovem bistvu - to pa so njegovi poslovni procesi. Prikazali bomo, da znanje naših zaposlenih in vrednost obstoječih informacijskih sistemov maksimalno izkoristimo le z avtomatizacijo oz. digitalizacijo poslovnih procesov. Ogledali si bomo delovanje in uporabo družine rešitev CREA ProcesnaPisarna, ki na enem mestu omogoča avtomatizacijo in podporo tipičnim poslovnim procesom, obenem pa skrbi za učinkovito upravljanje z dokumenti in zadevami. Pokazali bomo, kako v avtomatiziranem procesu sodeluje končni uporabnik in kako dostopa do dokumentov, zadev in drugih pomembnih informacij. Ogledali si bomo procesni model, v katerem se skrivajo poslovna in procesna pravila, in pojasnili, kako procesni sistem skrbi za pravočasno izvajanje nalog, kako nadzira uspešnost dela ter kakšne analitične podatke in kazalnike KPI zagotavlja poslovodstvu.

Metodologija izračuna dodane vrednosti brezpapirnega poslovanja, Roman Črešnar, APS PLUS d.o.o.
O brezpapirnem poslovanju je veliko govora že od zgodnjih 70-ih let prejšnjega stoletja. Kljub dejstvu, da vsi hitro razumemo dodano vrednost brezpapirnega poslovanja, se brezpapirno poslovanje le počasi prebija v podjetja. Razlogov za to je več. Eden od njih je to, da se za ta projekt podjetja odločajo predvsem subjektivno in manj objektivno, analitično. Na podlagi metodologije prikazane na predavanju, si lahko podjetje samo izračuna pričakovane finančne koristi in se posledično lahko bolj objektivno odloča o možnosti vpeljave brezpapirnega poslovanja v njihovo poslovno okolje.

Evropska interpretacija referenčnega modela OAIS
Specifikacije in orodja za oblikovanje sprejemnega, arhivskega in distribucijskega informacijskega paketa
Jože Škofljanec, Arhiv Republike Slovenije
V letih 2013-2017 je potekal evropski projekt E-ARK, katerega glavni cilj je bil oblikovanje skupnih rešitev za postopke priprave gradiva za izročanje arhivom, njihovo arhiviranje in omogočanje uporabe. Ključni izdelki projekta so tako specifikacije informacijskih paketov (SIP, AIP in DIP), opisi postopkov oz. procesov in odprtokodna orodja, ki omenjene specifikacije in postopke podpirajo. Vsi omenjeni izdelki so bili tudi uspešno preizkušeni v pilotnih izvedbah.

Dodana vrednost biometrije pri digitalnem poslovanju, Davorka Šel, SETCCE d.o.o.
Organizacije se z namenom optimizacije poslovanja vse pogosteje odločajo za uvedbo rešitev, ki med drugim vključujejo tudi postopek potrjevanja dokumentov ali njihovo podpisovanje. V tehnološkem smislu so na voljo različna sredstva za elektronsko podpisovanje in glede na zahtevnost poslovnega procesa ali industrije, zakonskih osnov ter tehnološke razvitosti je raznolika tudi njihova uvedba. Z naprednostjo sredstev za elektronsko podpisovanje narašča običajno tudi njihova kompleksnost in zahtevnost uporabe. Biometrični elektronski podpis pri tem predstavlja izjemo, saj je njegova uporaba preprosta, hkrati pa gre za tehnološko napredno sredstvo.
V prispevku bo uvodoma predstavljen način elektronskega podpisovanja z digitalnimi podpisnimi zasloni in tablicami. Tak postopek med drugim vključuje varen zajem elektronskega podpisa, izvajanje organizacijskih ukrepov, beleženje revizijske sledi in hrambo elektronsko podpisanega dokumenta v skladu z zahtevami Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. V nadaljevanju bo podrobneje predstavljen zajem biometričnih podatkov lastnoročnega podpisa, ki ga omogoča tehnologija digitalnih podpisnih zaslonov. Biometrični podatki prinašajo visoko dodano vrednost digitalnemu poslovanju saj je s takim podpisom mogoče izvajati identifikacijo podpisnika še pred izvedbo digitalne transakcije. Poleg tega predstavljajo biometrični podatki podpisa močno orodje za forenzično analizo lastnoročnega elektronskega podpisa, ker zajemajo in nazorno prikazujejo številne lastnosti lastnoročnega podpisa.

ISO in zakonodaja glede varovanja podatkov v 2017 in 2018, Miha Ozimek, SIQ
Zaradi vedno večje povezanosti informacijskih sistemov ter pretoka podatkov med organizacijami postaja zagotavljanje ustreznega varstva podatkov vedno bolj pomembno področje. Organizacije ga morajo ustrezno urediti, uskladiti z zakonodajo, zahtevami nadzornih organov in lastnimi zahtevami glede obdelave in hrambe podatkov.

 

 

 

Kontakt in več informacij:

Maša Arčon
masa.arcon@palsit.com
05 338 48 59

 

*Kosilo in vsi prigrizki so vključeni v ceno programa.

 

 

 

V SODELOVANJU Z

Arhiv RS

SREBRNI SPONZORJI

  SIQ     Imaging systems 

BRONASTI SPONZORJI

  Medic sistemi       Canon  

  CREA         Mikrografija     

 

 Mikrocop      Optiprint   

 

 Pia Odos         OSI    

 

   Genis         Aps plus       Reisswolf

  SETCCE       Mikroprimar

Študirajte Arhivistiko na

 Alma Mater

 

MEDIJSKI SPONZORJI

Računalniške novice             Moja Občina

Stališča, ki so predstavljena v prezentacijah, so stališča avtorja in ne organizacije, iz katere avtor prihaja niti organizacije, ki dogodek organizira.



Predavatelji

Marko ZupančičMarko Zupančič, MIKROGRAFIJA d.o.o.
Kot vodja razvoja ECM rešitev v Mikrografiji d.o.o., je Marko primarno odgovoren za razvoj in podporo strankam, ki uporabljajo rešitev elektronskega arhiviranja in obvladovanja dokumentov preko dokumentnega sistema. Z več kot 10 let izkušenj na področju obvladovanja dokumentacije je s svojo strokovnostjo nepogrešljiv člen pri razvoju novih rešitev in pri implementaciji novih pristopov.

 

Igor GruberIgor Gruber, PIA d.o.o.
Igor Gruber ima 25 let programerskih izkušenj in več kot 10 let izkušenj s snovanjem in implementacijami sistemov za elektronsko poslovanje. Je inovator na različnih področjih implementacije informacijske tehnologije. Tehnologije pa ne zagovarja za vsako ceno, ampak opozarja tudi na pasti. Je zagovornik teze, da mora biti tehnologija v službi človeka in ne obratno.

 

Mojca prelesnikMojca Prelesnik, Informacijska pooblaščenka Republike Slovenije
Mojca Prelesnik je univerzitetna diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom.
Avtorica strokovnih člankov in soavtorica knjig s področja dostopa do informacij javnega značaja, varstva zasebnosti in osebnih podatkov, predavateljica na številnih izobraževanjih, usposabljanjih in strokovnih konferencah ter srečanjih (s področja širše javne uprave, delovnega prava, inšpekcijskih postopkov, zdravstva, šolstva, arhivov, gospodarstva, itd.).
Poleg pravnega znanja ima tudi izku šnje na področju zakonodajnega postopka, managerskega dela, vodstvene in organizacijske sposobnosti s področja dela javne uprave, vodenja in finančnega poslovanja.
Z dostopom do informacij javnega značaja se je začela ukvarjati že leta 2002 na Ministrstvu za informacijsko družbo, kjer je sodelovala pri pripravi predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja in bila v času zaposlitve tudi uradna oseba po ZDIJZ.
Področje varstva osebnih podatkov je postalo njeno delovno področje leta 2006, ko se je Poobla ščenec za dostop do informacij javnega značaja preoblikoval v Informacijskega pooblaščenca in pridobil pristojnost dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje.
Znanje in izku šnje, pridobljeno v času zaposlitve, najprej na Ministrstvu za informacijsko družbo in nato pri Informacijskem pooblaščencu, je kot generalna sekretarka Državnega zbora lahko še dodatno nadgrajevala v praksi in dobila vpogled v poslovanje kot predstojnica upravljavca številnih zbirk osebnih podatkov in zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. Iz letnih poročil po ZDIJZ izhaja, da je Državni zbor v obdobju 2008-2014 izkazal visoko stopnjo dostopnosti do informacij javnega značaja in transparentnega poslovanja. Kot upravljavec zbirk osebnih podatkov je Državni zbor v istem obdobju bistveno izpopolnil in izboljšal zavarovanje zbirk in zaščito osebnih podatkov.
Na predlog predsednika republike Boruta Pahorja jo je Državni zbor 4. 7. 2014 izvolil za informacijsko poobla ščenko. Petletni mandat je informacijska pooblaščenka začela 17. 7. 2014.

Tjaša Krisper KutinTjaša Krisper Kutin, MIKROCOP d.o.o.
Tjaša Krisper Kutin je produktna vodja v družbi Mikrocop d.o.o., kjer je zadolžena za strateški razvoj storitev digitalizacije, fizične hrambe in vložišč. Ima dolgoletne izkušnje na področjih digitalizacije poslovnih procesov in upravljanja dokumentov in podatkov v organizacijah.

 

 

Klemen NovakKlemen Novak, MIKROCOP d.o.o.
Klemen Novak je produktni vodja za IT rešitve in storitve v družbi Mikrocop d.o.o.. Njegovo delo je usmerjeno v strateški razvoj IT rešitev in storitev za brezpapirno poslovanje in elektronsko hrambo dokumentov. Je avtor več strokovnih člankov na temo informacijskih tehnologij za podporo brezpapirnemu poslovanju in sodobnim načinom hrambe dokumentov.

 

 

Ales VersicAleš Veršič, Ministrstvo za javno upravo
Mag. Aleš Veršič je zaposlen na Ministrstvu za javno upravo, v Direktoratu za informatiko. Je vodja projekta Odprtih podatkov Slovenije – portala OPSI. Sodeloval je tudi v številnih informacijskih projektih s področja okolja in prostora, projektih s področja standardizacije, idr. Je odgovorna in kontaktna oseba na državni ravni za področje geoinformatike. Aleš Veršič je magister politologije Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Pred službovanjem na Ministrstvu za javno upravo je 11 let delal na Agenciji RS za okolje, na področju geoinformatike. Je tudi član tehničnega odbora SIST/TC GIG Geografske informacije pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo.

Roman CressnarRoman Črešnar, APS PLUS d.o.o.
Roman Črešnar je vodja prodaje in marketinga v podjetju APS Plus, ki je hčerinsko podjetje Pošte Slovenije in Mikrografije. Poslovne izkušnje je pridobival tako v majhnih, kot velikih podjetjih in multinacionalkah in pri tem prehodil pot od tehnika do generalnega direktorja podjetja. Večino svoje 22 letne poslovne kariere je posvetil managementu, z velikim poudarkom na prodaji in poslovni analitiki in bil pri tem vpet v projekte v Sloveniji, kot tudi v tujini.

 

Matjaž KobalMatjaž Kobal, CREA d.o.o
Matjaž Kobal je poslovni analitik v podjetju CREA in ima dolgoletne izkušnje iz analize uporabniških zahtev, odkrivanja poslovnih procesov in priprave funkcionalnih specifikacij na področju BPM - upravljanja poslovnih procesov. Skrbi tudi za testiranje in zagotavljanje kakovosti, uvajanje poslovnih rešitev ter šolanje ključnih uporabnikov. Pozna poslovne procese v različnih panogah gospodarstva, v zadnjem času pa se je najbolj posvečal procesom na področju bančništva, telekomunikacij in upravljanja z nepremičninami.

 

Tina ŠinkovecTina Šinkovec, Ministrstvo za finance, Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP)
Tina Šinkovec je diplomirana upravna organizatorka. Od leta 2007 zaposlena v UJP, v Sektorju za plačilne storitve kot višja svetovalka na področju spletnih plačil ter področju poslovanja z e-računi. V okviru navedenih delovnih področji organizira medsebojno sodelovanje in usklajevanje notranjih organizacijskih enot in sodelovanje z drugimi organi, sodeluje pri pripravi strokovnega gradiva, navodil, pravilnikov, pripravlja zahtevke in tehnološka navodila za delo ter sodeluje na posvetih in izobraževanjih za proračunske uporabnike. Kot predstavnica UJP sodeluje v delovni skupini za e-račune v okviru Združenja bank Slovenije ter v odboru za e-račun pri Bankartu, ki procesira medbančno izmenjavo e-računov.

Miha OzimekMiha Ozimek, SIQ
Miha Ozimek je opravil podiplomski magistrski študij računalništva in informatike ter specialistični študij informacijske varnosti s področja standardov informacijske varnosti in uvajanja politik varovanja informacij v organizacije. Od leta 2007 deluje kot presojevalec sistemov vodenja kakovosti in varovanja informacij na SIQ Ljubljana in je presojal sisteme kakovosti in varovanja informacij v večini slovenskih podjetjih, EU in državah JV Evrope. Od leta 2008 sodeluje kot gostujoči predavatelj na Fakulteti za varnostne vede na področju sistemov varovanja informacij.

 

Jože ŠkofljanecJože Škofljanec, Arhiv Republike Slkovenije
dr. Jože Škofljanec je v Arhivu Republike Slovenije zaposlen od leta 2016, kjer je v tem času opravljal različne naloge. Z uporabo informacijskih tehnologij pri arhivskem strokovnem delu in varstvom digitalnega arhivskega gradiva se ukvarja že več kot petnajst let. Je avtor več strokovnih člankov s tega področja, redno tudi predava na domačih in tujih strokovnih posvetih s področja varstva digitalnega gradiva. V projektu E-ARK je bil koordinator projekta v Arhivu Republike Slovenije.

 

Andrej Medic, Medic sistemi d.o.o.
Andrej Medic je podjetnik, ki išče poti za avtomatizacijo, informatizacijo in optimizacijo poslovanja organizacij. To udejanja s timom sodelavcev v podjetju Medic sistemi d.o.o., informacijske tehnologije, d.o.o., katerega ustanovitelj in direktor je. S 33-letnimi izkušnjami, ki segajo od tiskalniškega segmenta preko vzdrževanja informacijske infrastrukture, do področja razvoja in implementacije celovitih informacijskih rešitev – ERP, CMS, DMS, MPS v različnih panogah. Zlasti področje integracije ERP sistemov s sistemi za upravljanje dokumentov postaja vse bolj pomemben steber dejavnosti družbe. Danes je podjetje Medic sistemi d.o.o. pripravljeno organizacije popeljati v svet digitalne transformacije in jih narediti vitkejše, prožnejše, stroškovno učinkovitejše in konkurenčnejše.

Marjan AntončičMarjan Antončič, OSI d.o.o.
Marjan Antončič je že dobra tri leta prokurist podjetja OSI d.o.o, je pa tudi prokurist in lastnik Ainigme d.o.o.. Vsebinsko oz. strokovno z OSI d.o.o. nastopa predvsem na področju e-poslovanja (ZEPEP, Uredba eIDAS, ...), z Ainigmo pa na področju informacijske varnosti (ZVOP-1, ZTP, ISO/IEC 27001, ...) in e-arhiviranja (ZVDAGA).
Ob tem je bil od leta 2008 do 2016 dva mandata predsednik Društva informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev Media.doc, v imenu katerega je tudi nastopal v javnosti. Od lani je predsednik društva Slovensko združenje za e-identifikacijo in e-storitve zaupanja, ki so ga ustanovili posamezniki iz nekaj slovenskih podjetij (OSI d.o.o., Genis d.o.o., Pošta Slovenije d.o.o., EIUS d.o.o., NLB d.d., Telekom Slovenije d.d., Ainigma d.o.o., ...) in organov državne uprave (MJU, MNZ, MP, MORS). Marjan Antončič pa je še vedno tudi član Media.doc.

Davorka ŠelDavorka Šel, SETCCE d.o.o.
Dr. Davorka Šel je direktorica operacij v podjetju SETCCE d.o.o. Ima večletne izkušnje z uvajanjem rešitev za elektronsko podpisovanje v finančni in telekomunikacijski industriji ter javnem sektorju. Ukvarja se tudi s pripravo notranjih pravil za dolgoročno hrambo dokumentarnega gradiva v elektronski obliki ter potrjevanjem teh pri Arhivu RS. Sodelovala je pri pripravi zakonodaje s področja elektronskega podpisovanja, vodila nacionalne in evropske projekte s področja elektronske identifikacije in podpisovanja ter sodelovala v ekspertnih skupinah Evropske komisije iz tega področja. Je članica Komisije za elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, kot jo določa nacionalna Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu.

Jakob ŽoržJakob Žorž, GENIS d.o.o.
Jakob Žorž v podjetju Genis deluje kot prodajni svetovalec na področju rešitev in storitev za digitalizacije poslovanja. Je promotor digitalnega poslovanja v gospodarstvu ter sodeluje pri razvoju Genisovih inovativnih informacijskih rešitev za podjetja. Aktiven je kot tržni analitik in publicist, pri čemer sodeluje z vodilnimi poslovnimi mediji pri obveščanju javnosti o novostih in dobrih praksah uporabe sodobnih IKT rešitev in storitev.

 

 

 

KOTIZACIJA IN PRIJAVA
Cena: 0,00 EUR + 0% DDV

 

Ta spletna stran uporablja piškotke. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.  DOVOLIM Več informacij o piškotkih najdete tukaj.